Festival Trzinska pomlad 2006 - Nastopajoči |
| |
| |
KUD FRANC KOTAR, TEATER CIZAMO:
CIRKUŠKE DELAVNICE
Sobota, 20.maj 2006 ob 18:00 uri
dvorišče kulturnega doma (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
Otroci bodo ob pomoči artistov in žonglerjev lahko žonglirali z žogicami, keglji, obroči, vrteli krožnike na palici, hodili na hoduljah in si izdelali svojo žonglersko žogico in figurico iz balona. |
| |
MLADINSKI KLUB TRZIN:
POMLADANSKE DELAVNICE
Sobota, 20.maj 2006 ob 18:00 uri
dvorišče kulturnega doma (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
Mladi umetniki bodo iz različnih materialov izdelovali pomladansko cvetje, s katerim bomo polepšali letošnji festivalski oder. |
| |
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN:
PALAČINKIJADA
Sobota, 20.maj 2006 ob 18:00 uri
dvorišče kulturnega doma (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
V kuharski delavnici si bodo mali kuharji lahko napolnili lačne želodčke s palačinkami, ki si jih bodo spekli sami, ali ob pomoči očkov in mamic. Ob 18:00 uri dvorišče kulturnega doma. |
| |
KUD FRANC KOTAR, TEATER CIZAMO:
CIRKUS BAMBINUS, ULIČNA PREDSTAVA ZA OTROKE
Sobota, 20.maj 2006 ob 19:30 uri
dvorišče kulturnega doma (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
Je avtorska, animacijska predstava domačega, uličnega gledališča, z atraktivnim ognjenim zaključkom. Le kateri otrok si ne želi nastopati v cirkusu bodisi kot klovn, artist, član cirkuškega orkestra, ali pa kot dresiran konjiček oz. kot lepa cirkuška asistentka… Predstava je bila po izboru otroške žirije proglašena za zmagovalno predstavo mednarodnega festivala predstav za otroke Ciciglej! |
|
| |
| |
VITOMIR VRATARIČ:
ROWAN ATKINSON LIFE FROM BOSTON, MONOKOMEDIJA
Sobota, 20.maj 2006 ob 20:00 uri
dvorišče kulturnega doma (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
Vitomir Vratarič je mlad igralec, ki se s to obrtjo ukvarja že dobrih sedem let. Za sabo ima že tri avtorske predstave; Trnek na žimi, Kda mo velke, te mo,... Flikičarji ter priredbo Rowana Atkinsona (Mr. Bean), Live From Boston. Predstava sestavljena iz večih kratkih skečev. Gledalca popelje onkraj življenja, mu predstavi življenje v srednjem veku, pokaže prave smernice kako se ravnati na zmenku, ter kako vam lahko trije možje pokvarijo poroko in še marsikaj drugega. Predstava je polna črnega humorja in je primerna kakor za staro tako za mlado občinstvo. |
| |
| |
KATALENA:
KONCERT
Sobota, 20.maj 2006 ob 21:00 uri
dvorišče kulturnega doma (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
Začetek delovanja zasedbe Katalena je vezan na glasbeno delavnico, ki se je dogajala v poletnih mesecih leta 2001 v belokranjski vasi Črmošnjice, iz delavnice – ta je bila v osnovi zamišljena kot enkraten glasbeni projekt – pa se je kaj kmalu razvila v redno delujočo zasedbo. Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to vitalno izročilo, mu vdihniti nove energije, potegniti ga iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri vsem tem pa je seveda nujno potrebno ne ozirati se na fevdalizacijo glasbe in na ozkost glasbenih smeri. V okviru prirejanja materiala je dovoljeno tako rekoč vse.
Po ploščah (Z)godbe in Babje leto je zasedba v začetku letošnjega leta dokončala snemanje novega, že tretjega albuma. Le-ta je izšel 20. februarja pod naslovom Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti. Pri kritikih je naletel na izjemno pozitiven odziv, že v drugem tednu prodaje pa je postal tudi tretja najbolje prodajana plošča v Sloveniji. Svetlana Dramlić je režirala šesti videospot Katalene. Prešerna in razigrana vizualizacija je nastala za prvi singel s Kmečke ohceti, (Rad imel bi) Jabuko. Še pomembnejši datum, ki bo za vedno ostal zapisan v zgodovini zasedbe, pa je nemara 27. februar 2006, ko je Katalena prvič nastopila samostojno pred 1200 ljudmi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Preostanek leta je tako namenjen promoviranju Kmečke ohceti, Katalena pa se bo na svoji poti podala tudi onkraj naših meja. Med drugim bo julija nastopila tudi na največjem nemškem etno festivalu Rudolstadt.
Člani zasedbe so:
Polona Janežič / klaviature,
spremljevalni vokal
Vesna Zornik / vokal
Boštjan Gombač/ klarinet, flavte, tolkala, spremljevalni vokal
Tibor Mihelič / bas kitara, spremljevalni vokal
Boštjan Narat / kitara, mandolina, spremljevalni vokal
Robert Rebolj / bobni, tolkala |
| |
| |
GAŠPER TIČ:
JOOOJ, TAKO SEM PRIŠEL NA SVET?! PREDSTAVA ZA OTROKE
Sobota, 27.maj 2006 ob 19:00 uri
pred Centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
Gašper Tič je član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, predstavo je priredil po tekstu Zijaha A. Sokolovića, Donijela me roda. Skrivnost lastnega nastanka je eno najvznemirljivejših vprašanj, ki se otroku zastavljajo od trenutka, ko se zave, dalje. Od tega, kako mu bo ta skrivnost razkrita in kdo mu bo pri tem pomagal, zavisi njegov nadaljnji odnos do spolnosti, drugega spola, ljubezni... V današnjem času se tudi otroci smejijo zgodbam o štorkljah. Starši pa so vseeno v zagati, kako otroku povedati resnico o nastanku življenja na razumljiv način, brez vulgarnosti in zapletenih metod. |
| |
| |
TOMAŽ DOMICELJ:
KONCERT
Sobota, 27.maj 2006 ob 20:00 uri
pred Centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
Znameniti »Letnik 48« se je rodil v Ljubljani, kjer je pri šestih letih začel igrati violino. Pri sedmih se je lotil orglic. Po modelarski in športni karieri ga je zagrabila popularna glasba (Elvis, The Beatles, nato pa še Bob Dylan, so ga najbolj navdihnili) in zato je s šestnajstimi poprijel tudi za kitaro. V zadnjem letniku gimnazije je že imel svoj ansambel HELIONI, v katerem sta se brusila tudi Jernej Jung in Janez Bončina-Benč. Sredi prvega letnika filozofske fakultete Tomaž Domicelj pobere šila in kopita in gre s kitaro na rami v meko pop glasbe – v Britanijo. Tam doživi najbujnejše obdobje, poletje 1967. Ko se vrne v Ljubljano, nadaljuje študij angleščine in slovenščine, hkrati pa začne s samostojno kantavtorsko – kot so takrat rekli, »protestniško« - kariero. Akustična (tudi že 12-strunska) kitara, orglice za vratom in lastne ter nekatere prevedene izpovedne, angažirane, protivojne pesmi. In seveda doooolgi lasje. To je bil nekaj let zaščitni znak Tomaža Domicelja.
V začetku 70. let je bil gost na večini jugoslovanskih rockerskih festivalov, hkrati s tem pa je ustvarjal tudi popevke. Leta 1970 je, na primer, Alfi Nipič na Mladinskem festivalu v Ljubljani pel Tomaževo »Zbogom sin«. Leta 1971 pa je na taistem, drugem festivalu, Tomaž že pobral nagrado s pesmijo »Stara mama«. Sledijo nastopi in koncerti v Italiji, Avstriji, Bolgariji, Nemčiji in prve male plošče, potem pa leta 1975 veliki met na Slovenski popevki – skladba »Danes bo srečen dan«. Konec leta 1977 izide prvi Tomažev album, posnet na koncertni turneji, Tomaž v Živo (ki je jeseni 2003 doživel ponatis v dvojnem CD formatu). Leto 1978 prinese še eno prelomnico – skladbo »Jamajka« in 1. nagrado strokovne žirije na Slovenski popevki. To še ni bilo dovolj, zato leta 1979 sledi 1. nagrada občinstva za pesem »Avtomat«.
Na drugem (prvem studijskem) Tomaževem albumu »48« je posneta tudi pesem »Slovenskega naroda sin«, ki se je v nekaj letih tako prijela, da je takorekoč postala ne samo ponarodela, temveč v številnih inačicah kar ljudska. »To je največ, kar lahko še za življenja doseže nek glasbenik«, pravi Tomaž. V glasbeni zgodovini je takih primerov malo, morda je še najbolj znan Woody Guthrie, ki je napisal pesem »This Land Is My Land«. Če smo že pri Woodyu – Tomaž Domicelj je prevedel njegovo avtobiografijo »Zapisan slavi« (Bound For Glory). Nato pa še biografije Bob Dylana, The Beatles in Elvisa Presleya. Sledili so album »Ženska, ženske, ženski«, »Kratke domače« in »Brez zavor«. Aprila 1985 Tomaž Domicelj odide v London, kjer službuje v svetovni službi BBC do oktobra 1992. Po vrnitvi v samostojno Slovenijo ustanovi svoje podjetje, založbo in distribucijsko hišo DOTS RECORDS, povezano z istoimensko trgovino in prvo potujočo glasbeno prodajalno pri nas. Hkrati začne, po mnogih letih, spet stalno nastopati z ansamblom, tokrat v triu, imenovanem Projekt Triglav (Jani Lah – bas kitara, Andrej Hribar – bobni), s katerim posname en maxi single in en album, samostojno pa objavi album »Človek v ogledalu«.
Nastopi po vsej Sloveniji in na televiziji se nadaljujejo spet na festivalih (Orion, Slovenska popevka, LENT, Piše se leto, Narečne popevke, Melodije morja in sonca), kar spremlja ponatis štirih albumov in pa seveda zbirka največjih uspešnic »Na planini je živel«, »Kamionar«, »Gospod direktor«, »Učilna zidana«, »Kam so šle vse rožice«, »Irena, lahko noč«, »S-si-Simona«, »Življenje je lepo«, »Ker te nima rad«, »Hondoidi«, »Špricer blues« so skladbe, ki še danes predstavljajo okostje Domiceljevih nastopov – pa še kakšnih 50 povrhu, ki si jih izbere izmed 300 doslej napisanih in objavljenih.
V začetku leta 2006 je prevajalka Simona Hanžekovič na filozofski fakulteti v Gradcu (Avstrija) magistrirala z diplomsko nalogo, v kateri nadrobno obravnava 16 Domiceljevih prevodov (izmed izbranih 38) anglo-ameriških popularnih skladb, med katerimi so seveda »Kam so šle vse rožice«, »Irena, lahko noč«, »Moj dom je Lublana«, »Vlak na jug«, »Slovenska trilogija«, …
Maj 2006 pa v karieri Tomaža Domicelja pomeni novo prelomnico – najprej izid novega albuma »Zb(i)rka z Vrha« s šestnajstimi »svežimi« skladbami, nato pa še vrsta koncertov, začenši 10. in 11. maja v Viteški dvorani v Križankah ter zaključivši 8. julija na festivalu Rock Otočec z oživljeno skupino Projekt Triglav. |
| |
| |
LITERARNI VEČER
Sobota, 10.junij 2006 ob 19.00 uri
(Dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja)
Na slovenski literarni večer bomo povabil slovenske pesnike različnih generacij in različnih poetik z željo zadovoljiti okuse čim večjega števila poslušalcev, predvsem pa omogočiti obiskovalcem srečanje z res vrhunsko poezijo. Prizadevamo si zagotoviti sodelovanje avtorja tako rekoč ponarodele pesmi NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Ivana Minattija in dobitnika nagrade Vilenica Josipa Ostija, ki piše pesmi v slovenščini in, kot rojeni Sarajevčan, v bosanskem jeziku, potrudili pa se bomo, da bo med nastopajočimi tudi vsaj ena od najzanimivejših slovenskih pesnic. Glede na to, da nam tudi tuji strokovnjaki, kritiki in še posebej prevajalci zagotavljajo, da smo Slovenci resnično svojevrstni čudež glede na to, koliko izredno kakovostnih in hkrati raznolikih pesnikov premoremo tako rekoč v slehernem obdobju od Prešerna do danes, in da se upravičeno imenujemo narod pesnikov, si torej lahko obetamo zares zanimivo doživetje. Ker pa se bomo hkrati srečali še z ansamblom, ki izvaja glasbo, napisano na besedila prezgodaj umrlega člana velike četverice, ki je v slovensko literarno zgodovino prispevala PESMI ŠTIRIH, Janeza Menarta, bo to doživetje toliko bolj zanimivo. |
| |
| |
SAME BABE:
KONCERT
Sobota, 10.junij 2006 ob 19.00 uri
(Dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja)
Gre za sila dinamično glasbeno skupino, ki je leta 2003 nastala kot enkratni projekt, pri katerem je šlo za uglasbitev poezije Janeza Menarta. Po glasbeno-literarnem večeru, ki je publiko s svojo svežino močno navdušil, so se muzikantje odločili, da s skupnim muziciranjem nadaljujejo. Miha Nemanič (orglice, tolkala, vokal), Marko Voljč (trobenta, tolkala, vokal), Marko Jelovšek (kontrabas, brundanje) in Viki B. Škedelj (kitara, dretje in kričanje) posegajo po zelo raznorodnem glasbenem materialu. Tako je v njihovi glasbi moč zaznati prvine etničnih godb, jazza, bluesa, rocka, klasike in še česa. In ravno uspešno prepletanje različnih glasbnih žanrov z raznimi nenavadnimi domislicami, izvrstnimi (velikokrat sila zabavnimi avtorskimi) besedili ter atraktivnim odrskim nastopom dela Same babe tako posebne. Tako izvrstne! |
| |
|
| |
| |
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO:
Anthony Neilson: ZAŠITA, DRAMA
Sobota, 17.junij 2006 ob 20.00 uri
(v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
Je zašita ona, sta zašita oba, zašita dobesedno ali v prenesenem pomenu, ženski spol ednine ali moški spol dvojine? Moški in ženska v luči nosečnosti in eventualnega bodočega starševstva razmišljata o svoji turbulentni prihodnosti. Obenem pa morata skupno preteklost šiv za šivom razparati, boleče, grozljivo in provokativno, da bi ugotovila, kaj in kdaj je šlo narobe in kako bi bilo mogoče to popraviti. Ljubezen spodkopava nezaupanje, nežnost zamenjuje grobost, par zaljubljencev se spreminja v klienta in prostitutko. Izgovarjajo se najbolj šokantne izjave, preigravajo se najbolj srhljivi prizori, ki jih lahko prenesejo le debela koža, močni živci in zdrav želodec. Anthony Neilson velja za enega najsilovitejših predstavnikov »gledališča u fris«. S taktiko šoka postavlja vprašanja o ljubezni, družini, odnosu med moškim in žensko v današnjem času. Namen provokacije je zdramiti uspavanega gledalca iz letargije vsakodnevja in ga pripraviti do tega, da se bo aktivno opredelil do teksta in uprizoritve. Britanska premiera je pri občinstvu in kritiki zbudila tako panegirične hvalnice kot žolčne raztrge. Zašita je torej dosegla svoj namen.
Igrata:
Abby: MOJCA FUNKL,
Stu: LOTOS VINCENT ŠPAROVEC
Režija: SAMANTA KOBAL |
| |
| |
MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL
Sobota, 24.junij 2006 ob 20.00 uri
(na športni ploščadi OŠ Trzin)
Folklorni festival je verjetno največja posamična prireditev v občini Trzin.Tudi letos bomo priča nastopom številnih folklornih skupin iz tujine in domovine.
Najprej nas bodo ogrele otroške folklorne skupine iz Slovenije. Nato pa nas bodo svojimi tipičnimi plesi razveseljevali plesalci in godci iz celelega sveta.
Posebna atrakcija bodo letošnji prekomorski gosti iz daljne južne Amerike: Asociación cultural identidad Perú- danza y música. Peru je geografsko umeščen v srce južne Amerike. Skupina izhaja iz tisočletne bogate kulturne tradicije, iz magičnega ambienta barv in misterijev ameriških pueblov. Ponašajo se s posebnim priznanjem Perujskega inštituta za nacionalno kulturo. Do sedaj so gostovali na mednarodnih folklornih festivalih v Španiji, Italiji, Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem, letos pa se bodo ustavili v Trzinu in nadaljevali svojo pot na festival Lent v Maribor.
Iz popolnoma druge strani sveta, natančneje iz Vladikavkaza, iz republike Severna Osetija k nam prihaja folk ballet »Goretz«.
Zelo zanimiva, dinamična skupina je znana predvsem po svojih energičnih plesih, njihovi nastopi pa so prava eksplozija barvitosti in temperamenta. Ljubezen do izročila svoje dežele in svoje sposobnosti so združili v ognjemet plesa, glasbe in pesmi. Poleg naštetih skupin, lahko pričakujemo tudi nastope folkloristov iz Albanije in eksotičnih Kanarskih otokov.
O dogodku izide še posebna zloženka. |
|
| |
| |
VSTOP NA VSE PRIREDITVE JE BREZPLAČEN! |
| |
|
|
